Bapedi ba Mamone ka tlase ga boetapele bja Kgoši Mampuru Billy Sekwati, ba ile ba swara moletlo wa go gopola go bolawa ga moetapele wa bona, Kgoši Mapuru Sekwati. Sekwati o ile a bolawa ke maburu gammogo le kgoši ya Matebele, Kgoši Nyabela. Lebaka la go bolawa ga Sekwati e be e le ge a latofatšwa ka go bolaya ngwana wa rangwane 'a gagwe (Sekhukhune I) ge a be a mo ganela ka bogoši bja gagwe. Moletlo o bile ka di 25 January 2003.
Go ya ka babina noko ba Mamone, tabakgolo ke gore setšhaba se thomile go ja di sa wele ka gore le lehono ga ba tsebe gore marapo yo motswadi wa bona a kae. Bona ge ba laodiša ka botlalo, ba re Mampuru ke ngwana wa Malekutu. Malekutu ke ngwana wa kgoši Thulare. Ba hlaloša ka gore Mampuru yena ke ngwana wa Malekutu. Ka bokopana, gora gore kgošikgolo ya Bapedi ke Mampuru.
Ba ba di dutšego kgauswi ba re Mampuru o ile a belegwa e ele tšhiwana gomme a godišwa ke rangwane 'a gagwe Sekwati. Ka morago ga lehu la Sekwati, Mampuru o ile a tsena mathateng ka ge ba lapa la rangwane 'a gagwe ba ile ba gana go mo fa tša gagwe (bogoši bjo bo mo lebanego). Mampuru o ile a thoma go lwa le morwa wa Sekwati e lego Sekhukhune 1 go fihlela a mmolaya. Ka ge maburu a be a nyaka naga yeo ya Bapedi ba thoma go nyakana le Mampuru gore ba mo swarele go bolaya ngwana 'bo. Mampuru o ile a tšhaba a tsena metse le metsana e le ge a leka go itšhireletša kgahlanong le maburu ao a bego a mo nyaka. Mafelelong o ile a ikhwetša a fihlile setšhabeng sa Matebele seo se bego se bušwa ke kgoši Nyabele. Nyabele o ile a amogela Mampuru gwa se be le bothata.
Maburu ka go kwa gore Mampuru o tšhabetše go kgoši Nyabele, ba thoma go mo nyakela gona moo Matebeleng. Ba ile ba nyaka Mampuru go fihlela marumo a bona a imela Bapedi le Matebele. Ge ba botšiša Nyabele gore Mampuru o kae, Nyabele o be a no fela a re "ke mo fihlile ka mo mpeng yaka". Ka thokong ye nngwe o be a šupa gore ba swanetše ba bolaya yena (Nyabele) gore ba hwetše Mampuru. Mafelelong Mampuru le Nyabele ba ile ba swarwa ba išwa moo le lehono go tsebjago ke baswari ba bona fela.
Ka ge letlalo la motho le sa bapolelwe fase, Bapedi ba Mamone le bona ba re ba ka se bo pate fihlela ba hwetša marapo a Mampuru. Ka thokong ye nngwe Matebele le bona ba re ba nyaka go tseba gore kgoši ya bona Nyabele o bolokilwe kae. Bapedi ba re Moletlo wo wa sello ke wa go tsošološa boipiletšo bja bona go mmušo, mekgahlo ya dipolotiki, mekgahlo ye e se bego ya mmušo, batho ka moka gore bona ba sa le mo sellong se segolo-sello sa go nyaka Mampuru.
Mampuru ga a lebalege setšhabeng sa gagwe ka gore ke motho wa mathomo go bolawa ke maburu ge go thongwa Transvaal ya maloba. Yena o bolaetšwe gore o bolaile Sekhukhune 1 ge a be a mo gana ka bogoši le gore ao be a gana go fa maburu naga. Potšišo ye e lego megopolong ya setšhaba sa Mamone ke gore a naa o gona yo a kago lebala mogale wa go swana le Mampuru?
Ge ba tšwela pele ba re ka letšatši leo Mampuru le Nyabele ba swerwego ka lona, ba šetšwe morago ke Phahlane, Maleu le ba bangwe. Maleu o ile a gopola gore mohlomongwe Matebele a rekišitše kgoši ya gagwe go maburu. O ile a bolaya Matebele a mararo ka theko ya lerumo. Maburu le ona a ile a thuntšha Maleu gomme a hlokofala le semetsing. Ge morwa wa gagwe Tomane a botšiša gore Maleu o kae, o ile a bontšhwa madi a tatagwe mo a tšhologilego ntshe. Maburu a ile a tšea Mampuru le Nyabele a ba iša Tshwane moo go thwego ba ile ba ba bolaya. Tomane le mogolo wa gagwe ba ile ba tloga Matebeleng ba ya ka thokong ya Moloto.
Go ya ga Mampuru go Nyabele go ile gwa hlola segwera se segolo gare ga Bapedi le Matebele. Bao ba di dutšego kgauswi ba re moletlo wo o thuša go tsošološa segwera magareng ga ditšhaba tše ka bobedi bja tšona. Ba re gape moletlo o o šomišwa go leboga Matebele ge a ile a ba lotela motswadi wa bona ka nako ya mathata.
Le ge ba sa nyaka marapo a mokgalabje yoo, bontši bo dumela gore ditlogolwana tša mahodu ao a utswitšego marapo a Mampuru le Nyabele di sa le gona. Ba re di swanetše go tseba gore marapo a bakgalabje bao a fihlilwe kae. Ba re ba lapile go kopana ngwaga ka ngwaga ka sello se tee. Ba re ge go pala gore mabu ao a hwetšagale goba ba bagolo ba ye bosberad ya sephiri gore ba yo nyakišiša gore marapo ao a kae. Seboledi se sengwe, moetapele wa mokgahlo o o tsebegago ka Mapogo a Mathamaga Montle Magolego, o dirile boipiletšo bja gore ge go pala Bapedi ba swanetše ba je ka mohlagare o tee (ba bitše mangaka gore a fahlolle setšhaba se sa ga Thulare nngalabeng ye ya taba).
South African Reparations Movement (SARM) yona e re bao ba tsebago gore marapo a Mampuru le Nyabele a kae, ga ba tšwelela go setšhaba se sa noko. SARM e re gona le dinokwane tšeo di ganago ka nnete. Yona e re e tla thuša go nyakišiša makgabopukung a dinaga tša bodikela. SARM e re ge motho a sentše setšhabeng, o a nyakwa o a swarwa gomme a išwa mošate go otliwa, ka ge a sentše. SARM e re Mampuru le Nyabele ba bolailwe ke dinokwane tšeo di swanetšego go otliwa dikgorotshekong tše di lego gona ka mo Afrika Borwa. Gona moo meletlong go be gona le dihlopha tša mmino wa setšo.
Lehono setšhaba sa Mamone se etilwe pele ke kgoši kgolo Mampuru Billy Sekwati. Ba sa ikana ka noko e bile ba sa ikgantšha ka setšo sa bona. Se se bonagala ka hlompho ye setšhaba se e fago kgoši ya bona. Ke tšeo tša ka Maroteng a Mamone.
Mathomong
